TIPI INSTRUMENTALNIH PRILETOV
Nahajamo se na potovalni višini pod pogoji IFR (Instrumentalna pravila letenja) in se pripravljamo na prilet na destinacijo. V sklopu predpriprave moramo opraviti »briefing« kateri prilet lahko pričakujemo in kako ga bomo praktično izvedli. Med samim letom bi si pogledali zgolj en prilet, katerega bi nato odleteli, v tem članku pa si bomo po globlje pogledali instrumentalne prilete. Za lažje razumevanje bomo razčlenili vrste priletov in nato obravnavali vsakega posebej.
V grobem se instrumentalni prileti najprej delijo na precizne, na neprecizne prilete in prilete z vertikalnim vodenjem. Pri tem precizni prileti pilotu med priletom omogočajo lateralno in vertikalno vodenje torej vodenje v 3D prostoru. Medtem ko so neprecizni prileti zgolj vodeni v 2D prostoru, torej omogočajo le lateralno vodenje. Počasi pa so skozi leta starim konvencionalnim ne preciznim priletom sledili tudi prileti, ki v odvisnosti od zmožnosti letala, lahko poustvarijo simulirano 3D priletno okolje. Pri tem na podlagi navigacijske sposobnosti lahko dobimo tudi simulacijo vertikalnega vodenja – prilet z vertikalnim vodenjem. V spodnji tabeli so prikazani vsi instrumentalni prileti in v katero delitev spadajo, vsak od priletov bo pod tabelo tudi podrobneje opisan.
PA
Precision Approach Precizni prilet |
NPA
Non-Precision Approach Ne precizni prilet |
APV
Approach with Vertical Guidance Prilet z vertikalnim vodenjem |
ILS
Instrument Landing System |
RNAV – LNAV
Area Navigation (LNAV only) |
RNAV – LNAV/VNAV
Area Navigation (LNAV/VNAV) |
GLS
GPS (GBAS) Landing system |
RNP – LP
Localizer Performance |
RNP – LPV
Localizer Performance with Vertical Guidance |
PAR
Precision Approach Radar |
VOR
Very-High Frequency Omnidirectional Range |
|
LOC
Localizer |
||
NDB/L
Non-Directional Beacon / Locator |
ILS – Instrument Landing System
Najbolj prepoznaven precizni prilet uporablja dve zemeljski sredstvi za vodenje do steze. Za lateralno vodenje skrbi Localizer antena postavljena na nasprotni strani praga steze za katero precizni prilet obstaja. Za vertikalno vodenje pa je vzporedno s cono dotika ob stezi postavljena še Glide Path antena. Natančnost prileta se deli v 3 različne stopnje (CAT I, II, III), kjer ima CAT I najvišje minimume in CAT III najnižje minimume oz. nam omogoča tudi »autoland«, ki ga ne omogoča noben drug prilet.
Snopi GP in LOC antene
GLS – GPS (GBAS) Landing System
Prilet je zelo podoben ILS priletu, le da je za izvedbo prileta potrebno zgolj eno zemeljsko sredstvo. Prilet je v splošnem izveden s pomočjo GPS signalov, ki so nadzorovani s strani zemeljskega sredstva. Zemeljsko sredstvo zagotavlja informacijo o točno določeni poziciji na letališču in s tem sporoča ali je GPS signal natančen. GLS priletov ni veliko, je pa prisoten na nekaterih večjih mednarodnih letališčih (Frankfurt, Zurich…)
Prikaz delovanja GLS prileta
PAR – Precision Approach Radar
Za PAR prilet je potrebno zemeljsko sredstvo – radar in neposredna dvosmerna zveza komunikacije. Kontrolor preko radarja dobi prikaz dejanske slike lokacije letala glede na optimalno potjo prileta. S komunikacijo nato kontrolor pilotu sporoča odstopanja in potrebne popravke. PAR prileti niso več v uporabi oz. so se v večini uporabljali za vojaške namene.
Radar za PAR prilet pred poslovno stavbo KZPS na Brniku
LNAV – Lateral Navigation in LP – Localizer Performance
Več o LNAV in LP priletu v članku: https://si.ivao.aero/rnp-prilet/
VOR – Very-High Frequency Omnidirectional Range
VOR prileti so najbolj znani v vrsti nepreciznih priletov. Za prilet je potrebno zgolj VOR zemeljsko sredstvo. Omogočajo zgolj lateralno vodenje, saj pilot leti po določnem radialu proti stezi. Dodatno se lahko na VOR sredstvo doda DME – Distance Measurment Equipment, s katerim lahko pilot v letalu spremlja razdaljo na finalnem priletu.
LOC – Localizer
LOC prilet bi lahko rekli, da je »oskubljena« verzija ILS prileta. Pri tem se za LOC prilet uporablja zgolj lokalizer zemeljsko sredstvo brez Glide path antene. Ker brez Glide Path antene vertikalno vodenje ni več mogoče (kot namesto pri ILS priletu je mogoče), se LOC prilet uvršča med neprecizne prilete.
Snop Localizer antene
NDB – Non-Directional Beacon / L – Locator
NDB prilet je po delovanju podoben VOR priletu le, da je sposobnost NDB zemeljskega sredstva slabša od VOR. NDB ne omogoča vodenja po radialu vendar nam zgolj omogoča prikazovanje smeri proti/od sredstvu. Signal lovimo s pomočjo ADF – Automatic Direction Finder antene na letalu. Omogočeno nam je zgolj lateralno vodenje.
LNAV/VNAV – Lateral Navigation/Vertical Navigation
Več o LNAV/VNAV priletu v članku: https://si.ivao.aero/rnp-prilet/
LPV – Localizer Performance with vertical guidance
Več o LPV priletu v članku: https://si.ivao.aero/rnp-prilet/
Poleg omenjenih priletov, ki so najbolj prepoznavni v bližnji okolici, obstajajo tudi drugi prileti. Za zaključek pa lahko omenimo, da se v praktično največ uporabljajo precizni prileti. V kolikor precizni prilet na letališču ni na voljo se je v preteklosti in verjetno se bo v prihodnosti še vedno uporabljal neprecizni prilet, katerega vedno bolj spodrivajo prileti z vertikalnim vodenjem. Saj z vertikalnim vodenjem med letenjem bistveno zmanjšamo t.i. »workload«, saj vertikalnega vodenja ne potrebujemo ročno kalkulirati. Določena letala celo omogočajo možnost vertikalnega odstopanja tudi za neprecizne prilete. Prav tako mnogi APV prileti omogočajo enake oz. celo nižje minimume kot NPA prileti oz. so minimumi podobni ILS priletu CAT I.
By Gal Perne SI-FOC, 22.12.2023