IZRAZ “TRANSITION”

Sama predpona “Transition” lahko že sami sklepamo, da je verjetno vezana na nekakšno tranzicijo iz enega stanja v drugo. Prav to pa je tudi glavni pomen pri uporabi treh različnih izrazov, z različnimi pomeni, ki so Transition Altitude, Transition Level in Transition Layer. Vsakemu od izrazov razen Transition Layer-ju sledi tudi številka, ki nakazuje višino v čevljih – “feet” ali v nivoju leta – “flight level” (npr. Transition Altitude 10500ft, Transition Level FL110). Vsak izraz bom v podnaslovu individualno razložil najprej pa si poglejmo namembnost izrazov oz. iz kje izhajajo.

NASTAVITVE TLAKA V LETALU

Da malo globlje pogledamo čemu so izrazi namenjeni, moramo razumeti zakaj so se sploh uveljavili. Če zelo posplošimo celotno razumevanje vsega, lahko rečemo, da je za uveljavitev teh izrazov krivo lokalno vreme. Kot vemo višinomeri v letalu delujejo glede na okoliški tlak, ki pa po celotnem svetu ni enak, zato imajo višinomeri možnost nastavitve lokalnega tlaka. Pri nastavitvi tlaka v višinomeru višino le kompenziramo, da bo višina na višinomeru kazala pravo vrednost glede na okoliški tlak.

Zakaj pa je ta nastavitev tlaka le tako pomembna?

Pomembnost nastavitve tlaka pride v poštev, takoj ko smo v zraku in okoli nas letijo druga letala. Definicija problema bi lahko bila, da neko letalo prileti iz področja A z okoliškim tlakom iz področja A ter letalo B iz področja z okoliškim tlakom B. V tej situaciji se letali srečata v točki C, ki je med obema področjema in z različnim tlakom. Ker imata obe letali različno nastavitev tlaka, pa čeprav sta leteli na različnih nivojih zna biti, da se bo letalo iz višjega tlaka dejansko spustilo in letalo iz področja nižjega tlaka dejansko dvignilo. V kolikor je na začetku med njima bila zagotovljena vertikalna separacija, zna biti da bo separacija padla na točki srečanja.

V ta namen so se uveljavili novi standardi, ki uveljavljajo, da se letala gibajo po določenem prostoru na enaki zračni ploskvi. Ta zračna ploskva se deli na dejansko zračno ploščo letališča (oz. QNH – okoliški tlak letališča) in na skupno zračno ploščo pri standardni atmosferi (oz. QNE = 1013.25 hPa). Ob prehodu med območjema moramo tlak zamenjati ali na tlak letališča ali pa na standardni tlak. Da pa vemo, kdaj prečkamo iz enega območja v drugega, so se uveljavili izrazi, ki sem jih predstavil v uvodu.

TRANSITION ALTITUDE

Torej prvi od izrazov, ki ga bomo zasledili ob letenju je Transition Altitude oz. krajšano “TA”. Ta izraz je pomemben zato, saj bomo po odletu iz letališča leteli na lokalnem tlaku letališča oz. QNH. Ko pa bomo ob dviganju na nivo leta prečkali Transition Altitude, bomo višinomeru v letalu zamenjali nastavljeni referenčni tlak iz vrednosti QNH (lokalna vrednost) na vrednost QNE (standardna atmosfera). V primeru Slovenije je Transition Altitude na višini 10500ft.

Pod višino TA se uporabljajo višine v čevljih, nad višino TA pa nivoji letenja oz. FL (flight level). Prav tako moramo pravilno planirati ali višino ali pa nivo leta v planu poleta oz. FPL. Izpolnjevanje le tega si lahko prebereš TUKAJ .

Kje najdem Transition Altitude? TA primarno najdemo v letalskih kartah ali v ATIS-u.

TRANSITION LEVEL

Naslednji izraz je Transition Level oz. krajšano TRL. Pri spuščanju iz nivoja leta proti letališču bomo najprej leteli na standardnem tlaku QNE. Nato bomo prečkali Transition Level in bomo ob tem višinomeru referenčno vrednost iz QNE spremenili na QNH. Tako QNH kot Transition Level nam bo ob spuščanju podal kontrolor zračnega prometa. Vrednost Transition Level-a je podana v FL in se spreminja glede na okoliški tlak letališča. Pod višino TRL se uporabljajo višine v čevljih, nad višino TRL pa nivoji letenja oz. FL (flight level). V Sloveniji je Transition Level na višinah med FL100 in FL130, ki pa se določi v odvisnosti od tlaka.

Kje najdem Transition Level? TRL najdemo primarno v ATIS-u lahko pa tudi v določenih letalskih kartah.

TRANSITION LAYER

Transition Layer pa skupaj sestavljata oba zgoraj našteta izraza. Spodnjo mejo Transition Layer-ja določa Transition Altitude in zgornjo mejo določa Transition Level. Zato je tudi v vseh primerih Transition Level nad Transition Altitude. Znotraj meja območja je planiranje leta in tudi letenje prepovedano. Letala lahko Transition Layer le prečkajo ob dviganju ali spuščanju.

Za zaključek naj poudarim, da je najbolj ključen podatek, ki ga moramo razumeti razlika med nivojem letenja – “flight level” in letenjem na višini pri okoliškem tlaku oz. ob nastavitvi QNH. Lahko bi rekli, da je celotni zračni prostor nad Transition Layer-jem poenoten, saj morajo vsa letala leteti na višinah pri standardnem tlaku. S tem se izognemo raznim incidentom, ki bi lahko sledili ob napačnih nastavitvah tlaka.

Ponovimo še to, da pod Transition Layer-jem letimo na višinah ob upoštevanju okoliškega tlaka QNH (5000ft, 8000ft, 9500ft.) in nad Transition Layer-jem na nivojih letenja (FL120, FL155, FL370…). Prav to moramo upoštevati tudi ob planiranju oz. oddajanju plana poleta – FPL.

 

Več o tej temi: https://mediawiki.ivao.aero/index.php?title=Altimeter_setting_methodology

By Gal Perne SI-FOC, 12.10.2022